Milorad Dodik in Vladimir Putin

Na dnevnem redu seje, ki jo je prejšnji teden napovedala predsedujoča Sveta ministrov Borjana Krišto, so bile kot prve točke predlagane zakon o Sodišču BiH, zakon o Visokem sodnem in tožilskem svetu (VSTV) ter odločitev o ustanovitvi urada glavnega pogajalca, vendar do razprave ni prišlo, ker sta ministra Staša Košarac in Srđan Amidžić zagrozila z zavrnitvijo dnevnega reda. Zato je Krišto umaknila razpravo o treh glavnih točkah, Svet ministrov pa se je ukvarjal le z manj pomembnimi informacijami in predlogi sporazumov, piše Dnevnik.hr.

Oblasti Republike Srbske, ki jih še vedno obvladuje nekdanji predsednik entitete Milorad Dodik, zavračajo predloge zakonov, ki jih je Ministrstvo za pravosodje BiH pripravilo na podlagi priporočil Evropske komisije. Ob tem zahtevajo, da bi bil glavni pogajalec iz vrst vladajoče stranke SNSD, čemur tri stranke bošnjaško-državljanskega bloka v vladajoči koaliciji odločno nasprotujejo.

Za zdaj ni nobenih znakov, da bi bila oba reformna zakona, na katerih vztraja Bruselj, sploh uvrščena na dnevni red Sveta ministrov BiH, kaj šele potrjena v državnem parlamentu. Jasno pa je, da bo država v leto 2026 vstopila brez realnih obetov za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Bosna in Hercegovina je pogojno soglasje za odprtje pogajanj sicer prejela že marca 2024, vendar od takrat ni bilo nobenega napredka, zato se trenutno skupaj s Kosovom uvršča na sam rep procesa evropskih integracij med državami Zahodnega Balkana.