Petkovo neurje je povzročilo opustošenje na določenih delih gradbišča drugega tira. Mnogi se sprašujejo, kako je to mogoče in ali investitor družba 2TDK in projektanti niso upoštevali moči hudournikov in drugih naravnih značilnosti terena. Predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Pavel Frank poudarja, da gre za območje, kjer so prisotni številni manjši vodotoki, ki se ob deževju spremenijo v hudournike, na kar so investitorja večkrat opozorili, vendar jih ni upošteval. Posledice so danes tukaj.

Kot ugotavlja, so v 18. stoletju znali bolje graditi kot danes, ker so bolje razumeli naravo. To je predstavil tudi izvajalcem gradbenih del na projektu drugega tira. 

"Izvajalcem sem na terenu pokazal, kako je Marija Terezija delala ustrezne prepuste in kako so hudourniki tlakovani. To so bili široki prepusti z jezovi, narejenimi za umirjanje hudourniške vode, da se ta počasi preliva čez jeze in slapove v Osapsko reko, da ne poplavlja okolice," razlaga Frank.

Rešitve, stare dvesto let, še danes delujejo. "Tlakovani hudourniki so bili narejeni že pred dvesto leti in še danes služijo svojemu namenu - verjetno bi se projektanti morali vprašati, s kakšnim namenom je bil nek hudournik narejen, zakaj je tam. Očitno so bile količine vode ogromne in so zato to naredili, da zavarujejo Gabrovico in Osp." 

Prepričan je, da so včasih znali bolje opazovati okolje, zato so tudi iskali rešitve, ki so bile usklajene z naravo. "Včasih so opazovali okolje in vedeli, kaj se dogaja. Že Marija Terezija je prepovedala gradnjo na poplavnih ali plazovitih terenih - zagotovo z razlogom. Včasih so delali bolj premišljeno; zdaj pa se nori in želi vse pozidati ... Ni čudno, da  poplavlja, saj ta voda zaradi neprimernih posegov ni ustrezno regulirana in nima kam odtekati," poudarja Frank.

Danes projektirajo iz pisarne brez opazovanja terena?

Danes se gradi drugače. Kot opaža, "delajo po nekih izračunih, v pisarnah ... imajo neke meritve padavin ... A treba je iti tudi na teren. Z dostopnimi cestami so prekinili določene hudournike, niso upoštevali naših opozoril, da jih je potrebno ustrezno nadomestiti in vse vode spraviti nazaj v hudournike ter da so napačno usmerjene. Rezultat pa je zdaj to, da voda poplavlja bližnje parcele, poljske in gozdne poti, saj odvodnjavanje ni ustrezno narejeno."

Frank dodaja, da se izvajalci izgovarjajo na gradbeno dovoljenje; odvodnjavanja naj ne bi smeli drugače urediti, ker je tako projektirano. "Kaj potem delajo nadzorniki? Morali bi investitorja in projektanta opozoriti, kaj se dogaja na terenu. Mi jih stalno obveščamo, kaj se dogaja, pošiljamo slike in nič se ne spremeni. Doslej so se v pogovorih z nami izkazali kot mojstri sprenevedanja; morda bo po tem, kar se je zdaj zgodilo, kaj drugače." 

"Kdo se bo ukvarjal s poplavami, ko bodo zaprli gradbišče?"

Težave so tudi na portalu 2TDK drugega tira, kjer so se povečale količine vode, saj so jo speljali v Gabrovški potok, ne da bi uredili njegov vodotok vse do Osapske reke. "Količina vode v Gabrovškem potoku se bo povečala in prišlo bo do poplavljanja. Kdo se bo potem s tem ukvarjal? Vse to so vprašanja, na katera terjamo odgovore že zdaj. Ko bodo povečane količine vode, bomo imeli prebivalci še dodatne težave z meteornimi vodami, potem, ko bodo zaprli gradbišče. Ne moremo dopustiti, da bodo pustili za seboj vse to neurejeno. Potok je potrebno sanirati, da bo vso vodo, ki so jo speljali do njega, pripeljal do reke. Po naših informacijah to sploh ni projektirano," opozarja Frank.

"Če neko vodo na novo usmerjajo, jo morajo usmeriti do cilja, do hudournika ali reke, saj bo v nasprotnem primeru poplavljala. Zdaj je prepuščeno gasilcem, da urejajo na terenu težave, ko pride do poplavljanja," pravi Frank, ki se sprašuje, ali bo po zaključku del poplavljanje sanirala koprska občina.

"Ali bo potem, ko bo urejanje teh potokov prevzela občina, morala ona to vse sanirati? Že zdaj se ve, da bo prišlo do poplavljanja."

Škoda že zdaj velika, jo bo sanirala koprska občina?

Na terenu nastaja velika gmotna škoda, ki se bo, če ne bo ustrezne sanacije, iz leta v leto povečevala. "Do zdaj je odneslo že dve lokalni cesti zaradi napačno usmerjene vode. Ko bodo te ceste pozneje postale občinske, bo to pomenilo, da jih bo treba stalno sanirati; stroški bodo ogromni. Tudi občino opozarjamo, da teh cest ne sme prevzeti, ker jih bomo morali stalno popravljati. Pred tem je treba urediti vse vodotoke, ki zdaj stalno poplavljajo," poudarja.

Krajani pričakujejo, da bo investitor vse, kar se je izkazalo za zgrešeno pri projektiranju, odpravil. "Zahtevamo, da vse, kar so v okolju spremenili na slabše, sanirajo in naredijo tako, kot je bilo, ali še bolje. Odneslo je cesto, ker niso usmerili kanala do hudournika, izpira se zemlja, zamaka, nanaša jalovino ... Določenih cest in poti niti ne popravljamo več, saj se ne splača, ker se vse znova uniči; vse je sprano. Tega ne moremo več dopuščati."