Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne je predsednica Evropske komisije spomnila, da je Evropa trenutno pred novim ključnim trenutkom v zgodovini, saj se mora vojna v Ukrajini končati.

Pri tem pa je posvarila pred slabim dogovorom, ki bi lahko le spodbudil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da "pride po več". Na drugi strani pa bi lahko pravičen in trajen mir vodil v novo dobo blagostanja za Ukrajino in omogočil vzpostavitev nove varnostne arhitekture v Evropi.

Poudarila je, da mora Evropa narediti vse v svoji moči, da okrepi položaj Ukrajine in ob tem naštela tri prioritetne točke. Med njimi je članstvo Ukrajine v povezavi. "Pospešiti moramo pot Ukrajine do članstva v naši uniji. To ni le želja Ukrajine. Je lahko tudi najmočnejše varnostno jamstvo," je dejala.

Kot je pojasnila, si skupaj z Ukrajino močno prizadevajo za to, da bi še letos v pristopnih pogajanjih odprli vsa poglavja. "Hodimo skupaj po poti miru," je dodala.

EU pa mora Ukrajini pomagati še na področju obrambe, saj mora biti Kijev dovolj močan, da se obrani pred morebitnimi novimi napadi. Države članice lahko to podprejo tudi tako, da orožje naročajo neposredno pri ukrajinski obrambni industriji.

Obenem mora EU postati neodvisna od ruskih energentov, saj dobički iz tega naslova omogočajo rusko vojno, obenem pa to škoduje evropski varnosti. "Obdobje ruskih fosilnih goriv v Evropi se končuje," je povedala.

Glede na v torek predstavljeni načrt Bruslja bi do konca leta 2027 povsem prepovedali uvoz ruskega plina v EU. Že letos namerava prepovedati sklepanje novih pogodb o dobavah ruskega plina.

Evropski poslanci so se v razpravi strinjali, da Ukrajina potrebuje mir, čeprav si niso bili enotni glede načina, kako to doseči.

Politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih so se strinjale, da je treba za mir v Ukrajini nadaljevati vojaško podporo, obenem pa zagotavljati druge oblike pomoči. Slišati je bilo tudi pozive za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za obnovo v vojni razdejane države.

"Vojna je zlo in vojna vzame prihodnost mladim generacijam in naša dolžnost je, da naredimo vse v naši moči, da ustavimo vojno v Ukrajini," je na razpravi povedal evropski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi). Prepričan je, da se ne sme popuščati avtoritarnim voditeljem, kot je Putin, saj takšni voditelji razumejo le moč. Zato se po njegovem prepričanju ne da vsega rešiti z diplomacijo, ampak je treba za končanje vojne nameniti tudi evropska sredstva, da Putin "ne bo jutri potrkal na naša vrata".

Bolj kritični so do trenutnih evropskih naporov in načrtov glede vojaške podpore Ukrajine na skrajni desnici pri političnih skupinah Domoljubi za Evropo (PfE), Evropski konservativci in reformisti (ECR) in Evropi suverenih narodov (ESN). Medtem so pri Levici (GUE/NGL) opozorili še na to, da medtem ko EU pošilja Ukrajini orožje, ne stori dovolj glede vojne v Gazi.