Ko so obiskovalci zasebnega dogodka pri Vili Tartini občudovali ognjemet nad morjem, nihče od njih najverjetneje ni pomislil, da se nahajajo tik ob enem najbolj zaščitenih naravnih območij slovenske obale. A prav ta spektakel je razkril nekaj precej bolj eksplozivnega od raket na nebu: v Sloveniji lahko organiziraš zvočno-eksplozivno prireditev ob zavarovanem območju brez presoje vplivov in brez obveščanja upravljavcev zaščitenega območja. Dovoljenje je izdala Uprava za pomorstvo, ki ne presoja hrupa. Je to pravna vrzel ali recept za izigravanje varovanja narave? Ministrstvo za naravne vire in prostor pravi, da je šlo za "primer slabe prakse", in napotuje Krajinski park, da se sestane z Upravo na pomorstvo, "da se podobni dogodki v bodoče več ne bodo dogajali".
V STRUNJANU ZMAGAL DENAR, NE NARAVA: Si res lahko ob zavarovanem območju preprosto kupiš, kar hočeš?
Piran
15-minutni ognjemet, ki je bil 21. junija izveden na zasebnem dogodku v bližini Vile Tartini, tik ob zaščitenem območju Krajinskega parka Strunjan, je znova odprl vprašanje (ne)usklajenosti državnih organov pri izdajanju dovoljenj za prireditve v bližini zavarovanih območij. Kot smo že poročali, je ognjemet sprožil ogorčenje javnosti, potem ko se je izkazalo, da naj bi organizator izkoristil pravne vrzeli. Kljub izrecni prepovedi uporabe pirotehnike znotraj krajinskega parka, se je dogodek odvijal na morju, brez predhodnega obveščanja vseh relevantnih organov in brez celovite presoje vplivov na okolje.
Po podatkih Policijske uprave Koper je organizator pri prijavi prireditve ognjemet zamolčal. Na Upravni enoti Piran pa so potrdili, da vloge za javno prireditev in izvedbo ognjemeta niso prejeli, zato tudi niso odločali o dovoljenju, o katerem sicer v takšnih primerih odloča upravna enota. Tudi upravitelj Vile Tartini, Javni gospodarski zavod Brdo, o ognjemetu ni bil obveščen, potrdili pa so, da se ni odvijal na posestvu vile, kjer sicer velja popolna prepoved uporabe pirotehnike.
Edino dovoljenje, ki ga je organizator pridobil, je bilo od Uprave RS za pomorstvo, ki je odobrila izvedbo ognjemeta na morju in določila geografske koordinate, varnostne ukrepe, med drugim prisotnost gasilcev, ki pa o ognjemetu prav tako niso bili obveščeni. Obenem so na Upravi za pomorstvo navedli, da so pristojni zgolj za varnost plovbe, ne pa za presojo vplivov na okolje.
Ali je šlo v tem primeru za očitno zlorabo pravnih vrzeli in za nevaren precedens, s katerim bi lahko takšni dogodki brez presoje vplivov na zaščitena naravna območja postali praksa, v tem trenutku nihče ne ve. Po dosedaj zbranih informacijah je bil uporabljen naslednji vzorec: organizator je zaprosil za dovoljenje za izvedbo ognjemeta zgolj pri Upravi za pomorstvo in se izognil obveščanju policije, upravne enote, Krajevne skupnosti Strunjan in uprave Krajinskega parka. Tako je, ob podpori formalno veljavnega dovoljenja, izpeljal dogodek brez nadzora nad vplivi na zaščiteno naravno okolje.
Zakonodaja: jasna pravila znotraj parka, zunaj praznina
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je v odgovoru na naša vprašanja navedlo, da velja Uredba o Krajinskem parku Strunjan (KPS), ki predvideva, da je "prepovedano organizirati javne shode in javne prireditve, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov vrst", izključno za območje krajinskega parka in oba naravna rezervata znotraj parka.
"Uredba KPS sicer ne določa vplivnega območja izven parka, ki je zunaj zavarovanega območja, za katero bi veljale predpisane podobne varstvene usmeritve," so pojasnili. Ker se je ognjemet odvijal na morju in ne na kopnem, torej na področju izven samega Naravnega rezervata, mnenja o ogroženosti ni bilo potrebno pridobiti.
Ministrstvo tudi ugotavlja, da ni šlo za kršitve Uredbe o krajinskem parku Strunjan. "Menimo, da v konkretnem primeru ni prišlo do kršitve Uredbe KPS. Ne moremo pa presojati morebitne povečane obremenitve okolja s hrupom in svetlobnega onesnaženja, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo," so še navedli.
A zakonodaja ni brez vsakršnih varovalk, saj Zakon o ohranjanju narave določa, da se morajo tudi izven zavarovanih območij aktivnosti v naravi izvajati tako, da "ne obremenjujejo habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst do stopnje ogroženosti vrste in ne ogrožajo stabilnosti naravnih procesov, med katere sodijo tudi aktivnosti, ki povzročajo povečan hrup in svetlobno onesnaževanje." Ali je torej prišlo do kršitve Zakona o ohranjanju narave, ne navajajo.
Ali obstoječa ureditev omogoča obremenjevanje narave in ognjemete v bližini zaščitenih območij vsakomur, ki si jih lahko privošči? Odgovor je žal pritrdilen.
Ministrstvo sicer poudarja, da ognjemet v Strunjanu ni primer dobre prakse in upa na dogovor o ustreznih varovalkah. "Konkretni primer ni primer dobre prakse, vendar upamo, da se bo Javni zavod Krajinski park Strunjan z Upravo za pomorstvo lahko dogovoril za ustrezne varovalke za v prihodnje."
S tem namenom naj bi zdaj napotili Krajinski park, da se sestane z Upravo za pomorstvo. "MNVP bo napotil Javni zavod Krajinski park Strunjan, da se sestane z Upravo za pomorstvo in jim predstavi zakonske določbe v zvezi z obremenjevanjem naravnega okolja s hrupom, da se podobni dogodki v bodoče več ne bodo dogajali," še zagotavljajo na ministrstvu.