Na izolski občini pravijo, da se zavedajo zvočnega onesnaževanja, saj gre za turistično mesto, v katerem se odvijajo mnoge prireditve. Večino dovoljenj zanje izdajo v poletnem času. "Za učinkovitejši nadzor spoštovanja teh določil smo že zaprosili ministrstvo za okolje, prostor in energijo, zlasti v času turistične sezone. Polega tega načrtujemo nabavo in uporabo merilcev hrupa," so podpisnikom peticije sporočili z izolske občine. Posebno pozornost bodo namenili tudi postopku izdaje soglasij za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov, so jim še zagotovili.

Peticijo je 27 podpisnikov naslovilo na župana Milana Bogatiča, občinske svetnike in druge pristojne za to področje na izolski občini. Preglasna glasba iz lokalov in plovil, na prireditvah in zasebnih dogodkih, ki se zavlečejo pozno v noč, so začeli negativno vplivati na kakovost bivanja in zdravje stanovalcev, so zapisali. Nenazadnje dolgotrajna izpostavljenost hrupu povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja, povzroča stres in slabša koncentracijo, so dodali.

Podpisniki peticije: Določi naj se jakost zvoka

Kot so navedli v dopisu, od občine pričakujejo, da bo okrepila nadzor lokalnega redarstva in inšpekcijskih služb po 22.00, da bo uvedla obvezno uporabo merilcev zvoka za organizatorje prireditev in vzpostavila posebno telefonsko številko ali aplikacijo za prijave občanov.

Hrup v Izoli naj ne bi bil problem samo v poletnem času, nekateri lokali naj bi predvajali zelo glasno glasbo tudi v zimskih mesecih, celo do 2.00 zjutraj. Podpisniki peticije želijo zgolj, da se določi, do katere ure je glasna glasba dovoljena in da se določi jakost zvoka, ki ne moti spanja in miru bližnjih stanovalcev. Kot so še izpostavili, se nad neznosnim hrupom pritožujejo tudi turisti.

Marsikdo bo ob tem porekel, da je Izola turistično mesto in da je zabava z glasbo del ponudbe. Kar je seveda res, vendar tudi zdravniki in ostala zdravstvena stroka zadnja leta svarijo, da hrup oziroma preglasna glasba vendarle ni nedolžna zadeva, ko govorimo o vplivu na človekovo zdravje.

Danes se na prireditvah in v lokalih vrti predvsem elektronska glasba, ki pa lahko postane škodljiva. Običajno ima močne nizke frekvence (basi) in visoko povprečno glasnost. Če je glasnost nad 85 dB in se posluša dlje časa, lahko poškoduje sluh. Na koncertih lahko glasnost preseže 100-110dB, kar postane nevarno že po nekaj minutah.

Glasba sama po sebi ni problem

Močni basi (nizkofrekvenčni tresljaji, sub-basi) 20-60 Hz povzročajo fizične tresljaje v telesu, ki pri otrocih lahko povzročijo nelagodje in vplivajo na srčni ritem pri občutljivih posameznikih. Poleg tega se elektronska glasba pogosto predvaja ob spremljavi utripajočih luči, v gneči, kjer so prisotni še drugi dražljaji, to pa lahko povzroči senzorično preobremenitev in stres, pri epileptikih lahko sproži napad. Problem torej ni glasba sama po sebi, ampak kombinacija glasnosti, trajanja in jakosti tonov.

V nobenem okolju ne živijo samo mladi, zdravi ljudje. V vsaki sredini so tudi ljudje, ki morda okrevajo po operaciji na srcu, okrevajo po hudi prometni nesreči, po operaciji tumorja na možganih … majhni otroci, dojenčki in novorojenčki. Mnoge raziskave so pokazale, da hrup vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni, na motnje spanja, kognitivni razvoj otrok, na duševno zdravje, razvoj diabetesa, celo debelost. Največ škode hrup povzroča otrokom, saj vpliva na nevrološki razvoj, na rast, jezikovne sposobnosti, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje.