Kopalci že opažajo v morju meduze in se sprašujejo, ali se bodo letošnje poletje pojavile v večjem številu. Po besedah dr. Martina Vodopivca pojavljanja meduz ni mogoče napovedati za več kot nekaj dni vnaprej. "Žal pojavljanja meduz ni mogoče napovedati. O njih vemo presenetljivo malo, kar je med drugim tudi posledica pomanjkanja financiranja za tovrstne raziskave. Poleg tega je njihovo pojavljanje odvisno tudi od mnogih okoljskih dejavnikov (temperatura, tokovi...), ki jih ni mogoče napovedati za več kot nekaj dni vnaprej."

Zanesljivega odgovora, kaj vpliva na njihovo povečano število, ni. "Meduze imajo tudi povsem naravna nihanja v populaciji, ki so pogosto ciklična. Poleg tega na pojavljanje vplivajo mnogi drugi dejavniki, kot je razpoložljivost hrane, temperatura, tokovi, predacija etc. Ti dejavniki različno vplivajo na različne vrste meduz. Nekaterim vrstam res povišana temperatura ustreza in jim omogoči širjenje v sicer bolj hladna območja," razloži dr. Vodopivec. V zadnjem času so opazili uhate klobučnjake, kompasne meduze in rebrače - tujerodno vrsto, ki je k nam verjetno prišla z balastnimi vodami, pri nas pa je stalno prisotna šele od leta 2016.

Morska sluz: letos je ni, a pojav ostaja nepredvidljiv 

Po lanski izkušnji z močnim sluzenjem morja letos tega pojava še nismo opazili in vsaj zaenkrat smo lahko glede tega mirni. Izr. prof. dr. Patricija Mozetič pojasnjuje, da to pojavljanje morske sluzi ni odvisno zgolj od temperature morja. "Na območju Jadranskega morja napovedni modeli za pojav sluzastih agregatov zaenkrat niso razviti. Visoke temperature morja v spomladansko-poletnih mesecih (junij–julij) kot morebiten dejavnik tveganja za nastanek sluzi, ki so zaznamovale lansko leto s sluzjo, pa tudi prejšnja leta, je potrebno jemati z zadržkom. Namreč, visoke poletne temperature okoli 28 °C in več so bile izmerjene tudi v letih brez sluzi oziroma so bile v letih s sluzjo (npr. 1988, 1989, 1991, 2000, 2004 in še bolj v preteklosti) temperature morja nižje, kot jih beležimo v zadnjem desetletju."

Kot še poudarja, gre za preplet več dejavnikov. "Sluzenje morja je kompleksen pojav, saj gre za preplet več dejavnikov - od meteoroloških, oceanografskih (fizikalna in kemična oceanografija) do bioloških, ki se morajo sestaviti. Pojav določenih vrst mikroalg bi lahko bil znak, da bi se sluz lahko razvila. Vendar jih zaenkrat nismo opazili v morski vodi."

Je morje tam, kjer so morski ježki, čistejše?

Številni menijo, da je prisotnost morskih ježkov znak čistejšega morja. Doc. dr. Martina Orlando Bonaca pojasnjuje, da opažajo največje koncentracije morskih ježkov ob nizkih skalnatih obalah, npr. med Strunjanom in Rtom Madona v Piranu.

"Morski ježki niso pokazatelj čistega morja," je jasna strokovnjakinja.

Modra rakovica resno ogroža ekosistem

Modra rakovica pa resno ogroža lokalni ekosistem. "Modra rakovica se je v severnem Jadranu razširila iz južnejših območij. V slovenskem morju jo opažamo predvsem v plitvih, bolj zaprtih območjih (npr. Sečoveljske soline, laguna Stjuža)," pojasnjuje dr. Orlando Bonaca. Ker gre za agresivnega plenilca, predstavlja potencialno nevarnost za lokalni ekosistem.

Zaskrbljujoče je stanje velikega leščurja. V okviru mednarodnega projekta LIFE PINNA so v teku različni poskusi vzgoje mladic leščurjev in ponovna naselitve mladih osebkov v morje, vendar še ni znakov obnove. "Populacija velikega leščurja v Jadranu in širšem Sredozemlju se po množičnem poginu, ki ga je povzročila parazitska okužba, še ni obnovila. V slovenskem morju trenutno ni znakov naravne obnove," opozarja dr. Orlando Bonaca.

Kje so najbolj ohranjena območja?

Kot ocenjujejo strokovnjaki, so najbolj ohranjena območja Krajinski park Debeli rtič, Naravni spomenik Rt Madona (Piran) in Strunjanski klif (Krajinski park Strunjan) - gre za "pomembna območja z bogatimi podvodnimi habitati". 

V nasprotju s tem pa sodijo med ogrožena območja obala med Žusterno in Izolo ter med San Simonom in piransko Punto, v prvi vrsti zaradi pritiska turizma oziroma plovil in kopalcev, ki ne upoštevajo pravil obnašanja, pa tudi zaradi onesnaženja in črnih gradenj.