Od 1. julija 2025 v Sloveniji velja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo kot del Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Namen prispevka je vzpostaviti trajen, stabilen in solidarni vir financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, ki bo namenjen za pomoč tistim, ki zaradi starosti, bolezni, poškodb ali invalidnosti potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih doma ali v instituciji.

Vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je povezana z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Se pravi, da med plačniki niso samo zaposleni, delodajalci, samozaposleni in kmetje, temveč tudi samoplačniki, za katere se bo prispevek za dolgotrajno oskrbo obračunaval polletno.

Kdo spada med samoplačnike?

Kot pojasnjujejo na ZZZS, so med samoplačniki različne skupine zavarovancev. Med njimi so tuji upokojenci, družinski člani oseb, zavarovanih pri tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki si same plačujejo zdravstveno zavarovanje, ter nekateri družinski člani, kot so zakonci in starši. "Seznam samoplačnikov je natančno določen z zakonodajo in je javno dostopen tudi na portalu ZZZS," poudarjajo.

Polletni prispevek se obračunava sorazmerno

Po podatkih ZZZS je bilo polletnih položnic izdanih 101.579 osebam, skupni znesek vseh izdanih obračunov pa znaša 2.877.407,63 evra. Ob tem pojasnjujejo, da položnic niso prejeli le tisti, ki so bili samoplačniki celotno polletje, temveč tudi posamezniki, ki so bili v to kategorijo vključeni le del obdobja. "Prispevek se obračuna glede na dejansko trajanje zavarovanja posameznika," pojasnjujejo na zavodu.

Koliko znaša prispevek?

Za večino samoplačnikov mesečni znesek znaša 5,99 evra, kar pomeni 35,94 evra za celotno polletno obdobje. Pri nekaterih kategorijah je znesek drugačen. Na primer pri družinskih članih oseb, zavarovanih v tujini, znaša mesečni prispevek 23,88 evra, pri tujih upokojencih pa je odvisen od višine pokojnine. Če je bil posameznik zavarovan le del meseca, se prispevek obračuna sorazmerno glede na število dni zavarovanja.

Kaj, če trenutno nimate dohodka?

Posebno vprašanje se odpira pri osebah brez dohodkov, ki prejetega obračuna ne morejo poravnati. Na ZZZS poudarjajo, da zakon ne dopušča odpisa, obročnega plačila ali odloga prispevka. "Če so izpolnjeni pogoji socialne ogroženosti, prispevek za dolgotrajno oskrbo v celoti plača Republika Slovenija," pojasnjujejo. Takšnim osebam svetujejo, naj se obrnejo na center za socialno delo, kjer lahko preverijo, ali izpolnjujejo pogoje za status socialno ogrožene osebe.

Posebne skupine, ki ne plačujejo prispevka

Ob tem na ZZZS dodajajo, da nekateri zavarovanci položnic sploh niso prejeli. Prispevka za dolgotrajno oskrbo ne plačujejo otroci, pastorki in drugi vzdrževani družinski člani, ki so zavarovani kot družinski člani, prav tako pa so plačila oproščeni prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter osebe, zavarovane po njih.

Spomnimo, obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo je del širše reforme, s katero želi država zagotoviti stabilno financiranje storitev za starejše, invalide in druge osebe, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. ZZZS ob tem poudarja, da so vsi zneski, stopnje in kategorije določeni z zakonom, podrobni podatki pa so dostopni tudi na njihovi spletni strani.