Po besedah Boštjančiča je Slovenija, kar se stabilnosti javnih financ tiče, ena boljših držav znotraj EU. "Seveda pa kot finančni minister nikoli ne morem biti zadovoljen, rezerve vedno obstajajo," je dejal.

Med drugim je spomnil, da je bil vsa štiri leta mandata odhajajoče vlade primanjkljaj nižji od povprečja držav EU, znižal se je tudi javni dolg, merjen v odstotku od bruto domačega proizvoda.

Slovenija mora v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu enako kot vse evropske države do konca meseca v Bruselj poslati poročilo o izvajanju srednjeročnega fiskalnega načrta. To je vlada obravnavala v začetku aprila, pri čemer je finančno ministrstvo "opozorilo, da bomo po spontanem scenariju, to pomeni, če se nič ne spremeni, presegli tri odstotke primanjkljaja, zadnji podatki kažejo 3,4 odstotka," je dejal.

Zato meni, da bo morala država znižati določene stroške. Ti so narasli predvsem v šolstvu in zdravstvu, je dejal. Ministrstvo za finance je v tej luči druga ministrstva že pozvalo, naj povedo, kje lahko znižajo stroške. "Določeni resorji so dali z vidika finančnega ministrstva zelo kakovosten odgovor, določeni pa sploh niso dali odgovora oziroma so določeni proračunski uporabniki javno povedali, da rezerv ni," je dejal.

Pri tem so ga zmotile predvsem izjave vodstva Državnega sveta RS, ki je zagotavljalo, da rezerv nimajo, čeprav se je po besedah Boštjančiča državnemu svetu proračun od leta 2022 povečal za 63 odstotkov. "Zato bi bilo dobro, da vsak najprej pomete pred svojim pragom in najde rezervo," je dejal. Dodal je še, da ima občutek, da se predvolilna razprava še vedno nadaljuje.