Ta poteza pomeni velik preobrat v ukrajinski politiki, saj je Kijev doslej vztrajno zagovarjal vstop v Nato kot ključno zaščito pred ruskimi napadi. Prizadevanje za članstvo je bilo zapisano tudi v ukrajinski ustavi, hkrati pa bi takšna odločitev izpolnila enega od ruskih vojnih ciljev. Kijev je do zdaj odločno zavračal odstopanje ozemlja Moskvi.

Zelenski je v nedeljo dejal, da so varnostna jamstva Združenih držav Amerike, Evrope in drugih partnerjev nadomestilo za članstvo v Natu in kompromis z ukrajinske strani. Poudaril je, da je bila želja Ukrajine od začetka vstop v Nato, a da tega nekateri partnerji v ZDA in Evropi niso podprli.

"Današnja možnost so dvostranska varnostna jamstva med Ukrajino in ZDA, jamstva, podobna petemu členu, ter varnostna jamstva evropskih partnerjev in držav, kot sta Kanada in Japonska," je dejal. Dodal je, da gre za priložnost za preprečitev nove ruske invazije in da je to že kompromis z ukrajinske strani, pri čemer morajo biti jamstva pravno zavezujoča.

Ukrajinski predsednik je že prej pozval k "dostojanstvenemu miru" in k jamstvom, da Rusija Ukrajine ne bo ponovno napadla, ob pripravah na srečanja z ameriškimi odposlanci in evropskimi zavezniki v Berlinu, katerih cilj je končanje najsmrtonosnejšega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.

Pod pritiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj podpiše mirovni sporazum, ki je sprva vključeval zahteve Moskve, je Zelenski Rusijo obtožil zavlačevanja vojne z nadaljevanjem bombardiranj mest in energetske infrastrukture.

Čeprav točna sestava udeležencev srečanj ni bila objavljena, je ameriški uradnik potrdil, da v Nemčijo potujeta posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, kjer se bosta pogovarjala z Ukrajinci in evropskimi predstavniki.

Odločitev, da v pogajanja pošljejo Witkoffa, ki je vodil razprave o ameriškem mirovnem predlogu, velja za znak, da Washington vidi možnost napredka, skoraj štiri leta po začetku ruske invazije.

Zelenski je povedal, da Ukrajina, Evropa in ZDA obravnavajo 20-točkovni načrt, na koncu katerega naj bi bil dosežen prekinitveni ogenj. Dodal je, da Kijev nima neposrednih pogovorov z Rusijo.

Ocenil je, da bi bila prekinitev ognja vzdolž sedanjih frontnih linij poštena možnost. Rusija je ob tem zahtevala, da Ukrajina umakne svoje sile iz delov regij Doneck in Luhansk, ki jih še vedno nadzoruje.

"Ukrajina potrebuje mir pod dostojnimi pogoji in pripravljeni smo delovati čim bolj konstruktivno. Naslednji dnevi bodo polni diplomacije, izjemno pomembno pa je, da prinese rezultate," je Zelenski zapisal na omrežju X.

Nemški kancler Friedrich Merz v ponedeljek v Berlinu gosti ukrajinskega predsednika in evropske voditelje, kar je najnovejši izraz podpore Ukrajini s strani evropskih zaveznikov.

"Kritični trenutek"

Velika Britanija, Francija in Nemčija delajo na izpopolnjevanju ameriškega predloga, ki je po osnutku iz novembra Kijev pozival k odstopu dodatnega ozemlja, opustitvi ambicije članstva v Natu in sprejetju omejitev velikosti oboroženih sil.

Evropski zavezniki ta trenutek opisujejo kot kritičnega, saj bi lahko oblikoval prihodnost Ukrajine. Ob tem si prizadevajo okrepiti finančno podporo Kijevu z uporabo zamrznjenega premoženja ruske centralne banke.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je z Witkoffom in Kushnerjem srečal že v začetku decembra. Kremelj je sporočil, da je bil sestanek "konstruktiven", vendar večjega preboja ni bilo.

Zelenski je opozoril, da je na stotine tisoč ljudi še vedno brez elektrike po ruskih napadih na energetsko, ogrevalno in vodno infrastrukturo po vsej Ukrajini, ter objavil fotografije uničenih in gorečih stavb.

"Rusija zavlačuje vojno in skuša našemu narodu povzročiti čim več škode," je dejal Zelenski ter dodal, da so Rusi v zadnjem tednu izstrelili več kot 1500 oboroženih dronov, skoraj 900 vodenih letalskih bomb in 46 raket različnih tipov.