Po poročanju Politica so se številne institucije znašle pred valom vsebinsko kakovostnih, a pogosto množično generiranih dokumentov. Evropski varuh človekovih pravic je leta 2025 obravnaval kar 54 odstotkov več pritožb kot leto prej, pri čemer del porasta pripisujejo prav uporabi umetne inteligence.

Podoben trend opažajo tudi pri evropskih organih za varstvo podatkov. Predsednica Evropskega odbora za varstvo podatkov Anu Talus je opozorila, da narašča število pritožb, ki so očitno generirane z umetno inteligenco, kar dodatno obremenjuje delo regulatorjev.

Umetna inteligenca tako ne spreminja le gospodarstva in družbe, temveč tudi način, kako državljani komunicirajo z javnimi institucijami. Sistemi, ki so bili vzpostavljeni še pred razmahom tovrstnih orodij, se zdaj soočajo z novimi izzivi.

Pritisk je opazen tudi pri programih, kot je Horizon Europe, kjer beležijo porast prijav na razpise. Evropska komisija ocenjuje, da k temu deloma prispeva večja dostopnost orodij za pripravo dokumentov s pomočjo umetne inteligence.

EU razmišlja o uporabi umetne inteligence pri lastnem delu

Institucije se na nove razmere že odzivajo. Evropski varuh človekovih pravic je med drugim ustanovil posebno skupino za umetno inteligenco in zaposlil strokovnjaka za to področje. Razmišljajo tudi o uporabi umetne inteligence pri lastnem delu, vendar ob tem poudarjajo, da bo odločanje še naprej ostalo v rokah ljudi.

Eden ključnih problemov ostaja nesorazmerje med hitrostjo ustvarjanja in obdelave dokumentov. "Pritožbo lahko z umetno inteligenco ustvarite v nekaj minutah, javni uslužbenec pa je ne more obravnavati tako hitro," opozarjajo regulatorji.

Evropske institucije bodo zato morale prilagoditi svoje delovanje in poiskati rešitve, ki bodo omogočale učinkovito obravnavo vse večjega števila vlog v dobi umetne inteligence.