Šoškić ima v zgodovini ljubljanskega kluba prav posebno mesto. V zmajevem gnezdu je združeval različne vloge, od nogometaša, trenerja, tehničnega vodje in tudi športnega direktorja.

Na Kosovu rojeni Šoškić je sicer prve nogometne korake naredil v Beogradu. Bil je član OFK Beograda, nato pa se je preselil v Slovenijo. V skoraj treh desetletjih delovanja je Olimpiji vtisnil prepoznaven pečat, zaznamovan z redom, delovno etiko in neomajno disciplino, težave pa je praviloma reševal preudarno in brez nepotrebnih konfliktov.

Kot igralec je v zeleno-belem dresu odigral 360 tekem, kar ga uvršča na tretje mesto na lestvici nogometašev z največ nastopi v zgodovini ljubljanskega kluba. Borbeni osrednji branilec je bil tudi kapetan ekipe, a njegov vpliv se ni končal ob koncu igralske kariere.

Leta 1988 je prvič prevzel trenersko vlogo pri Olimpiji in jo treniral v nekdanji prvi in drugi jugoslovanski ligi, po osamosvojitvi pa je v Sloveniji vodil tudi Muro, Gorico, Rudar iz Velenja, Korotan, Ljubljano, Mengeš in Ivančno Gorico.