Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za 296, aprila jih je bilo po podatkih ministrstva za javno upravo 7547. Najbolj se je zvišalo število zdravnikov splošne in družinske medicine. Povprečna bruto plača zdravnikov se je v tem obdobju zvišala s 4834 na 5487 evrov.
Po podatkih iz informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki so jih za STA posredovali z ministrstva za javno upravo, je bilo oktobra 2023 v plačni podskupini E1, v katero sodijo zdravniki in zobozdravniki, zaposlenih 7251 ljudi. Po podatkih za april 2025 pa je bilo zaposlenih 7547 zdravnikov in zobozdravnikov, so navedli na ministrstvu za javno upravo (MJU).
Kot so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je po podatkih iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) v tem obdobju najbolj povečalo število zdravnikov splošne in družinske medicine, in sicer za 59. 26 več je splošnih zobozdravnikov, 24 več pa zdravnikov urgentne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
V deležu se je najbolj povečalo število splošnih kirurgov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki jih je sedem več, kar predstavlja 47-odstotno povečanje. Najbolj pa se je zmanjšalo število zdravnikov v otroški in mladostniški psihiatriji v bolnišnični dejavnosti, ki jih je 21 manj, kar predstavlja 45-odstotno zmanjšanje. Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da gre za spremembe organizacije v dejavnosti psihiatrije in s tem prezaposlitve s tega področja na področje psihiatrije v bolnišnični dejavnosti, psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ter psihologije.
Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov se je v zadnjih letih zvišala. Septembra 2022 je znašala 3867 evrov, oktobra 2023 4834 evrov, aprila letos pa 5487 evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za javno upravo.
Medtem se je z letošnjim letom uveljavila nova plačna lestvica v javnem sektorju. Na prej veljavni lestvici so bili zdravniki in zobozdravniki razvrščeni od 35. do 65. plačnega razreda, po prevedbi plačne lestvice pa so razvrščeni od 20. do 64. plačnega razreda. Po podatkih MJU iz aprila 2025 je v 20. plačnem razredu 178 zdravnikov, kar je primerljivo s številom zdravnikov, ki so bili oktobra 2023 uvrščeni v 35. plačni razred (175).
Vrednost 35. plačnega razreda, ki sicer ustreza 17. plačnemu razredu na novi lestvici, je bila pred prevedbo 1805 evrov, kar predstavlja višino osnovne plače. Vrednost 20. plačnega razreda, v katerega so po podatkih iz aprila 2025 uvrščeni najnižje plačani zdravniki, pa je 2199 evrov.
Število zdravnikov v vrhu plačne lestvice pa je naraslo. Po podatkih iz oktobra 2023 je bilo od 60. do 65. plačnega razreda uvrščenih 163 zdravnikov (pri čemer v 63. razredu ni bilo nikogar), po podatkih iz aprila 2025 pa je od 60. do 64. plačnega razreda uvrščenih 464 zdravnikov, so navedli na MJU. Pred prevedbo plačne lestvice je bila osnovna plača za uvrščene od 60. do 65. razreda določena v višini od 4811 do 5854 evrov, po novi plačni lestvici pa uvrščeni med 60. in 64. plačnim razredom prejemajo od 7172 do 8073 evrov osnovne plače.
Ob prenovi plačnega sistema sta se oblikovali tudi novi zdravniški delovni mesti. Na delovnem mestu starejši zdravnik oz. zobozdravnik je po navedbah MJU zaposlenih 33 zdravnikov, na delovnem mestu starejši zdravnik specialist pa 1308.
Podatki torej kažejo, da se, vsaj gledano kumulativno, za zdaj niso uresničila nekatera svarila zdravniških organizacij o množičnih odhodih zdravnikov, ki jih je bilo slišati med stavko zdravniškega sindikata Fides, ki teče že od januarja 2024, in pred sprejemom plačne ter ključnih zakonov zdravstvene reforme.
STA objavlja tabele o razlikah v številu zdravnikov in zobozdravnikov med oktobrom 2023 in aprilom 2025 po javnih zavodih in po dejavnostih ter o povprečni bruto plači zdravnikov in zobozdravnikov.
Razlika v številu zdravnikov in zobozdravnikov v registru izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu med oktobrom 2023 in aprilom 2025 po javnih zavodih
razlika v št. relativna javni zavod zdrav./zobozdr.* razlika --------------------------------------------------------------------- UKC Ljubljana 61 5 % Onkološki inštitut Ljubljana 30 14 % Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor 24 11 % Osnovno zdravstvo Gorenjske 17 6 % Zdravstveni dom Domžale 14 15 % Splošna bolnišnica Izola 12 8 % Splošna bolnišnica Brežice 10 24 % Zdravstveni dom Kočevje 10 59 % UKC Maribor 10 1 % Zdravstveni dom Sevnica 9 36 % Ortopedska bolnišnica Valdoltra 8 13 % Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 8 11 % Zdravstveni dom Grosuplje 7 19 % Zdravstveni dom Novo mesto 6 10 % Zdravstveni dom Koper 6 9 % Splošna bolnišnica Murska Sobota 6 4 % Zdravstveni dom Velenje 6 9 % Zdravstveni dom - osnovno varstvo Nova Gorica 5 8 % Zdravstveni dom Vrhnika 5 16 % Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik 5 10 % Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj -5 -18 % Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani -11 -6 % Splošna bolnišnica Jesenice -14 -11 % *prikazani so le tisti zavodi, kjer je bilo povečanje/zmanjšanje zdravnikov ali zobozdravnikov enako ali večje od 5
vir: NIJZ
Razlika v številu zdravnikov in zobozdravnikov v registru izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu med oktobrom 2023 in aprilom 2025 po dejavnostih
razlika v št. relativna vrsta zdravstvene dejavnosti zdrav./zobozdr.* razlika ------------------------------------------------------------------------------------------------- splošna in družinska medicina 59 6 % splošno zobozdravstvo 26 5 % urgentna medicina v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 24 30 % psihiatrija v bolnišnični dejavnosti 18 13 % anesteziol., reanimatol., perioperativna intenz. med. v bolnišn. dej. 16 4 % kardiologija in vaskularna med. v bolnišnični dejavnosti 13 9 % internistična onkologija v bolnišnični dejavnosti 11 14 % ortopedska kirurgija v bolnišnični dejavnosti 11 9 % urgentna medicina v splošni zunajbolnišnični dejavnosti 11 8 % oftalmologija v bolnišnični dejavnosti 10 16 % Endokrin., diabetologija in tireologija v spec. zunajbolnišn. dej. 10 16 % nevrologija v bolnišnični dejavnosti 9 8 % onkologija z radioterapijo v bolnišnični dejavnosti 9 21 % interna medicina v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 9 20 % pediatrija v splošni zunajbolnišnični dejavnosti 9 3 % psihologija 9 19 % pediatrija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 8 23 % splošna kirurgija v bolnišnični dejavnosti 7 4 % radiologija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 7 3 % splošna kirurgija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 7 47 % otroško in preventivno zobozdravstvo 7 18 % dejavnost obvezne socialne varnosti 7 14 % psihiatrija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti 6 10 % abdominalna kirurgija v bolnišnični dejavnosti 5 7 % infektologija v bolnišnični dejavnosti 5 5 % pnevmologija v bolnišnični dejavnosti 5 12 % ginekologija v splošni zunajbolnišnični dejavnosti 5 5 % intenzivna medicina -6 -7 % oftalmologija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti -6 -10 % visokošolsko izobraževanje -6 -4 % otorinolaringologija v spec. zunajbolnišnični dejavnosti -7 -13 % plastična, rekonstruk. in estet. kirurgija v bolnišnični dejavnosti -10 -23 % urejanje zdravstva, izob., kult. in drugih socialnih storitev -14 -25 % otroška in mladostniška psihiatrija v bolnišnični dejavnosti -21 -45 % *prikazane so le tiste dejavnosti, kjer je bilo povečanje/zmanjšanje zdravnikov ali zobozdravnikov enako ali večje od 5
vir: NIJZ
Povprečna bruto plača zaposlenih v plačni podskupini E1 za september 2022, oktober 2023 in april 2025 za vse zdravnike skupaj ter posebej za zdravnike na primarni, sekundarni in terciarni ravni
povprečna bruto plača
-------------------------------------------------------------------
september 2022 oktober 2023 april 2025
-------------------------------------------------------------------
vsi zdravniki/zobozdr. 3867 4834 5487
primarna raven 3683 4833 5205
sekundarna raven 3978 4842 5548
terciarna raven 3928 4801 5674
vir: MJU