Po vseh preštetih glasovih se je referenduma, ki je obsegal pet vprašanj, udeležilo 30,6 odstotkov volilnih upravičencev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Da bi bil referendum, ki so ga podprli sindikati in opozicija, veljaven, bi se ga moralo udeležili najmanj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Neuspeh pomeni poraz za levosredinsko opozicijo, ki si je prizadevala, da bi bil referendum pravzaprav glasovanje o nezaupnici skrajno desni vladi premierke Giorgie Meloni.

"Izšlo se je slabo, vlada je postala močnejša, opozicija pa je oslabljena," je pričakovanja opozicije za televizijo TG1 komentiral zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani iz stranke Naprej Italija. Zavzel se je za zaostritev zakonodaje o referendumih, da bi bili ti v prihodnje težje izvedljivi.

Vodja opozicijske Demokratske stranke (PD) Elly Schlein in vodja Gibanja petih zvezd Giuseppe Conte sta bila kritična do vladne kampanje za bojkot referenduma. Izpostavila sta, da je kljub temu volilo 15 milijonov ljudi.

Volivci so na referendumu odločali o spremembi pogojev za pridobitev državljanstva. Ti temeljijo na zakonodaji iz leta 1992 in določajo, da morajo odrasli tujci iz države, ki ni članica EU, v Italiji zakonito in neprekinjeno prebivati deset let, da lahko zaprosijo za državljanstvo.

Ti pogoji sodijo med najstrožje v Evropi, podporniki referenduma pa se zavzemajo za skrajšanje omenjenega obdobja na pet let.

Štiri druga referendumska vprašanja so se nanašala na pravice delavcev, med drugim na boljšo zaščito pred odpuščanjem in višje odpravnine. Namen je bil predvsem razveljaviti reformo trga dela iz leta 2015, ki je privedla do občutnega zmanjšanja zaščite pred odpuščanjem.