Na srečanju gospodarstva s predsedniki in predstavniki političnih strank, namenjenem dialogu o ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije v času pred volitvami, je predsednik uprave NLB d.d. Blaž Brodnjak izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v slovenskem poslovnem okolju.

"Dobrodošli med zastopniki dobrih 100.000 podjetnikov, gospodarskih družb, kmetovalcev, lastnikov, menedžerjev, bančnikov, zasebnih zdravnikov in drugih jamračev ter nebodigatreba neoliberističnih kapitalistov, ki poskušajo v konkurenčnem okolju ustvarjati vrednost, iz katere se napajajo javne blagajne," je začel svoj nastop.

"Odsotnost predsednikov treh največjih strank, še posebej ministra za gospodarstvo, jemljemo kot pomenljivo sporočilo, ki zgolj utrjuje naše vtise, da je bodočnost manj pomembna od proslavljanja dvoumne preteklosti in da se nam preprosto ne uspe priplaziti iz hoste druge svetovne vojne ter s tem povezanega ideološkega razdvajanja," je dodal.

Blaž Brodnjak

Opozoril je na nizek obseg zasebnih naložb v tržnih dejavnostih, ki je bistveno pod povprečjem v Evropski uniji. "Odločevalski organi večjih sistemov se pospešeno selijo iz Slovenije, poslovna aktivnost na ravni malega podjetništva pa izven uradnih evidenc. Ob tem je ključno vprašanje, kako bomo usmerjeno vlagali v ciljne razvojne programe in katere talente za to potrebujemo. To je skrajno zaskrbljujoče, saj preselitev uprav in razvojnih ekip prej ko slej privede do preselitve celotnih ekosistemov nabavnih in vrednostnih verig, vključno s pokroviteljskimi in donatorskimi programi družbene odgovornosti. Medtem se pa že selijo tudi razvojni centri," je navedel.

Kot je poudaril, stroški za delo za podjetje presegajo 68 odstotkov. "To je najvišje na svetu. Ni konkurenčno. Ta cena za delo v Sloveniji ni več sprejemljiva. Lastniki in menedžerji tega niso več pripravljeni plačati," je poudaril. 

Brodnjak politikom na srečanju z gospodarstvom nalil čistega vina. pic.twitter.com/JryjPam1wV

— Peter Merše (@Permaister) January 13, 2026

Kot največji izziv pa je navedel odnos politike do gospodarstvenikov. "Daleč največji izziv v tem, da je v nastopih visokih predstavnikov trenutne administracije, ko se opredeljujejo do podjetništva, kapitala, tržnega gospodarskega modela, zasebnega lastništva in izvajanja dejavnosti, ter predvsem, ko naslavljajo ljudi, ki na vodstveni ravni sprejemajo odločitve in si prizadevajo uspevati na skrajno konkurenčnih mednarodnih trgih ter so posledično tudi plačani bolje od kakega od ministrov, mogoče iz besed in obrazne mimike v teh nastopih zaznati veliko podcenjevanja in predvsem prezira," je dejal Brodnjak ter dodal:

"Izjemno pomembno je razumeti, da se je po vsem tem poniževanju in zaničevanju prezir razvil v vzajemno čustvovanje. Zavedajte se tega. V tej domnevno pokvarjeni in pohlepni združbi v tej dvorani pod površino vre kot še nikoli - do te mere, da sedanjemu stanju apatije po volitvah  - brez sprememb v miselnosti in takojšnjega ukrepanja - lahko sledi le zavestno pospešeno davčno in poslovno optimiranje v tujini. Če ne bo pomembnih sprememb v odnosu do teh ljudi, pospremljenih s takojšnjimi korektivnimi ukrepi v obliki razvojne kapice in splošnih razbremenitev dela, sledi zgodovinsko in nepovratno preseljevanje v tujino in z vpisom gotovine v ustavo, dodatno spodbujeno premikanje poslovnih aktivnosti malih podjetnikov in obrtnikov v sivo cono gotovinskega poslovanja, kar bo dolgoročno imelo seveda izrazito negativne posledice za ključne vidike socialne naravnanosti naše domovine," je še opozoril Brodnjak.

Brez tega bo razvoj slovenskega gospodarstva bo njegovem mnenju "bolj ali manj omejen na naložbe javnega sektorja in z državnimi podporami spodbujene izbrane vsebine", kar pa ob realno stagnirajočih prilivih iz tržnih dejavnosti nujno vodi v skrajno oteženo napajanje javnih financ v želenih obsegih.

"Če smo malo cinični, si bomo bodisi pomagali, bodisi pa pomahali v slovo," je zaključil Brodnjak svoje razmišljanje.