Britanski učitelji opozarjajo, da velik delež otrok ob vstopu v šolo ne zna več osnovno uporabljati knjige in jo obravnava kot zaslon na dotik. Raziskava dobrodelne organizacije Kindred Squared, v kateri je sodelovalo tisoč učiteljev, je pokazala, da skoraj tretjina otrok ne zna listati po knjigi. Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre za pomanjkanje pismenosti, temveč za težave pri razvoju osnovnih motoričnih in življenjskih veščin. Razloge za takšno stanje vidijo predvsem v pretirani uporabi pametnih telefonov in tablic v zgodnjem otroštvu. Opozarjajo, da šole ne morejo nadomestiti vloge staršev pri razvoju osnovnih spretnosti otrok.
PRETIRANO DIGITALIZIRANI? Ob vstopu v šolo ne znajo listati po knjigi
Svet

V šole prihaja generacija otrok, ki ima vse več težav pri osnovni rabi knjig. Britanski učitelji opozarjajo, da presenetljivo velik delež otrok ob vstopu v šolo v pripravljalni razred - v Veliki Britaniji ga obiskujejo štiri ali petletni otroci - ne zna listati po knjigi in jo uporablja, kot da bi bila zaslon na dotik. Na to opozarja nova raziskava britanske dobrodelne organizacije Kindred Squared, o kateri poročata Sky News in portal Futurism.
V anketi, opravljeni med tisoč učitelji predšolskih in začetnih razredov, so ti ocenili, da skoraj tretjina otrok (28 odstotkov) ob vstopu v šolo ne zna pravilno uporabljati knjige. Učitelji so ob tem zaznali tudi primere, ko so otroci po straneh drsali ali tapkali, kot so vajeni pri pametnih telefonih in tablicah.
Raziskovalci poudarjajo, da ne gre za vprašanje pismenosti, temveč za osnovno mehaniko rokovanja s knjigo. V raziskavi so uporabo knjige ločili od branja in se osredotočili na otrokovo sposobnost intuitivnega obračanja strani. Ob tem se kaže razkorak med pričakovanji in realnostjo, saj skoraj polovica staršev meni, da bi moral otrok to znati že pred vstopom v šolo.
Ugotovitve pojasnjujejo tudi z vse večjo vlogo pametnih telefonov in tablic v družinskem življenju. Strokovnjaki opozarjajo, da starši, ki so sami močno navezani na digitalne naprave, te navade pogosto prenašajo na otroke, kar prispeva k pojavu tako imenovane generacije "iPad dojenčkov".
Na posledice pretirane rabe zaslonov opozarjajo tudi številne druge študije. Raziskave so pokazale povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo zaslonom in večjim tveganjem za motnje pozornosti (ADHD), razvojne zamude na področju govora, socialnih spretnosti in fine motorike ter težave s čustveno regulacijo. Otroci, ki pametne telefone dobijo zelo zgodaj, so po nekaterih ugotovitvah izpostavljeni tudi večjemu tveganju za debelost, pomanjkanje spanja in depresijo.
Dodatne skrbi vzbuja tudi vse hitrejši vstop umetne inteligence v otroški vsakdan. Tehnološka podjetja vlagajo velike vsote v razvoj orodij za šole, ob tem pa strokovnjaki opozarjajo, da nekateri otroci in mladostniki že vzpostavljajo odnose z umetno inteligenco in glasovnimi asistenti, kar lahko še dodatno zmanjša potrebo po neposredni človeški interakciji.
Čeprav so nekatere šole v Združenem kraljestvu že uvedle popolno prepoved pametnih telefonov, učitelji poudarjajo, da šola ne more nadomestiti vloge domačega okolja. Ključno odgovornost za razvoj osnovnih veščin otrok tako še naprej vidijo predvsem pri starših.
