Stopnja tveganja revščine je bila lani 14,3-odstotna, v primerjavi z letom prej se je zvišala za 1,1 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 298.000 oseb oz. 22.000 več kot leta 2024. Stopnja tveganja socialne izključenosti pa je bila 15,5-odstotna, kar je 1,1 odstotne točke več kot leto prej, navaja Surs.
PORAST SOCIALNE IZKLJUČENOSTI: Lani ogroženih kar 324.000 prebivalcev
Slovenija

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov višji kot leto prej. Če bi prag ostal enak kot leto prej, bi se stopnja tveganja revščine znižala, in sicer za 0,1 odstotne točke, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
Za štiričlansko družino, v kateri sta odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 2144 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec.
Številnim Slovencem se je kvaliteta življenja lani poslabšala
Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 324.000 oseb oz. 22.000 več kot leto prej. Porast števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bil posledica dviga stopnje tveganja revščine, nekoliko manj pa sta na to vplivali zvišanji preostalih dveh kazalnikov socialne izključenosti: stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti za 0,3 odstotne točke ter stopnje resne materialne in socialne prikrajšanosti za 0,1 odstotne točke.
Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, se je lani rahlo zvišal, za 0,1 odstotne točke. Teh najranljivejših je bilo 0,5 odstotka ali približno 11.000 oseb, to je 3000 več kot leto prej.
Dolgotrajna revščina ostaja pereča
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi s predlani zvišala za 1,3 odstotne točke. V najmanj treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 157.000 oseb oz. 22.000 več kot leto prej, še navaja Surs.
