Ker leži na prehodu med Alpami in Sredozemljem, je Baška grapa bogata z rastlinskim svetom, v njej uspeva več endemičnih vrst. Na pobočjih Črne prsti se razprostira izjemen alpski vrt, poznan tudi kot evropski botanični vrt. Bohinjska železniška proga je dediščina habsburške dobe, bohinjski predor pri Podbrdu s 6327 metri pa eden daljših predorov v Alpah. V teh krajih je bil posnet tudi prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, tu sta se rodila prvi gorski tek in prvi gorski maraton v Sloveniji.

Mednarodna skupnost Gorniške vasi od leta 2008 združuje alpske kraje, trenutno 43 krajev v Avstriji, na Bavarskem, Južnem Tirolskem, v Italiji, Švici in Sloveniji. Vasi izpolnjujejo cilje Alpske konvencije in turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Poleg Jezerskega, Luč in Krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana je Baška grapa postala četrta slovenska članica. Naslednja kandidatka za vstop je Sorica v Občini Železniki.

Poleg Baške grape v letu 2025 vstopata med gorniške vasi še švicarski občini Lauenen (kanton Wallis) in Campo Vallemaggia (kanton Tessin).

Listino, ki izraža zavezanost vrednotam mreže, predvsem razvoju, ki temelji na kakovosti življenja lokalnih prebivalcev, pohodništvu kot vodilni dejavnosti ter povezovanju naravne in kulturne krajine, sta podpisala tolminski župan Alen Červ in Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je tudi nosilka projekta Gorniške vasi v Sloveniji.