TUDI BOGATIČEVEM OPNJU NE KAŽE DOBRO? "Ne želimo še ene izgubljene odškodninske tožbe"

Izola

Sredi tedna je potekala v prostorih OŠ Vojke Šmuc prva javna obravnava novega predloga izolskega občinskega prostorskega načrta (OPN), druga obravnava je bila včeraj v zadružnem domu v Kortah. Gre za korak naprej po letu 2022, ko so Izolani na referendumu dosegli razveljavitev že sprejetega OPN. Nasprotniki so takrat menili, da omogoča pretirano pozidavo, tudi najboljših kmetijskih zemljišč. A niti novemu OPN v tem trenutku ne kaže najbolje. "Ena od prvih pripomb na javni obravnavi iz vrst občinstva arhitekturne stroke je bila sigurno najbolj upravičena. Da je najprej potrebna strategija razvoja, za katero je občina imela na voljo 20 let, od začetka priprave OPN, to je od leta 2004, in da se strategija, ki bi pravzaprav morala biti temelj za pripravno OPN, šele dela," pravi Viktorija Carli, predstavnica Civilne iniciative Gibanje za Izolo (CI GZI).

Kot pojasnjuje Viktorija Carli, predstavnica CI GZI, je OPN, ki je sedaj v obravnavni v izolski občini, prebrala. "Glavno vsebino za najbolj sporne lokacije. S strokovno sodelavko občine sem pregledala kartografsko gradivo, se udeležila sredine javne obravnave, se vmes še dodatno posvetovala z neodvisno arhitekturno stroko. S pogledom na obstoječe stanje … V vsakem primeru obstaja pravni dvom, ali se res lahko sedaj obravnava le 33 zahtev CI GZI, saj se je referendumsko vprašanje glede OPN glasilo: ali ste za to, da se uveljavi odlok o OPN Občine Izola, ki ga je sprejel občinski svet na 17. redni seji 8. julija 2021," pravi Carli.

Kot navaja, je "normalno in logično", da za pravilne stvari niso potrebne popravki, da se ne zapravlja denarja in časa v nedogled, a je potrebna dodatna previdnost, "ker vemo, da so tisti z novci specialisti za droben tisk in iskanje lukenj". "Na prvi pogled zgleda, da so zadeve usklajene, popravljene – Argo, Morer, ladjedelnica in bolnišnica. Žal, temu ni tako. Še posebej po sredini javni obravnavi so se dvomi o upoštevanju jasnih zahtev ohranili in so upravičeni," je prepričana Carli.

Carli: gre za zasebna zemljišča

Kot pojasnjuje, je bilo stavbno zemljišče pod izolsko bolnišnico rezervirano za "bodoče namene bolnišnice". Gre za zemljišče, za katero CI GZI nikoli ni zahtevala spremembe. "Zahteva je bila podana za celotno nižje zemljišče z označbo IZ 06/21, kar je upoštevano, in zemljišče IZ 06/08, kar ni bilo upoštevano," pravi Carli in dodaja:

"V zvezi s sedanjo spremembo namembnosti rezerviranih zemljišč za širjenje bolnišnice obstaja možnost tožbe, saj gre za zasebna zemljišča. V Izoli ne želimo še ene izgubljene odškodninske tožbe z visokimi zneski."

Parkirišče pred ladjedelnico je že dolgo asfaltirano, a "ostaja v zelenih površinah in tam je izjemoma dopustna gradnja garažne hiše. Sprašujem, kaj so za Izolo zelene površine, ki jih mora občina v svoji kvoti ohraniti. Logično bi moralo biti, da so res zgolj zelene in ne že pozidane". Morer je po navedbah Carli ohranjeno kmetijsko zemljišče, a ostaja sporno, da je dolgoročno celotno območje še vedno vključeno v območje za širitev gospodarske cone.

Očitki letijo tudi na urejanje območja Argo, "kljub temu, da je bilo na javni obravnavi zagotovljeno, da je vnesena prepoved gradnje stanovanj, je po klasifikaciji o razvrščanju objektov omogočena gradnja hotelskih in podobnih stavb za kratkotrajno nastanitev. Podana bo zahteva, da se v PIP IZ 01/10 vnese, da je dovoljena samo gradnja stavb splošnega družbenega pomena in objekti za šport, rekreacijo ter prosti čas po uredbi o klasifikaciji objektov".

Prvi niz ob morju le 3,5 metra višine

Po navedbah Carli bodo podali zahtevo, da višina objektov v prvem nizu ob morju ne sme preseči 3,5 metra, v vseh nadaljnih nizih pa 10 metrov, "ter da se iz morske strani proti kopnem v celoti ohranja veduta na industrijski kompleks Argo". Zahtevali bodo umik vseh novih predlogov zelenih površin in gradenj na kmetijskih zemljiščih, ter umik koncepta urabnističnega oblikovanja območja južno od Južne ceste, kjer so sedaj vinogradi, in je predvidena gradnja blokov in stolpnic. Podali bodo med drugim zahtevo za umik strokovne podlage za določitev sprejemljivih višinskih gabaritov.

Carli pravi, da so dvomi civilne iniciative upravičeni, saj apartmaji nasproti San Simona, ki so bili zgrajeni med prvimi, so predimenzionirani. Prav tako apartmaji v Jagodju. Kot "katastrofalno" označujejo gradnjo Memento, obrtna cona se spreminja v stanovanjsko območje, "natlačena" je stanovanjska gradnja okoli zdravstvenega doma, "za Sparom pa je v pripravi nov zazidalni načrt".

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
 |  07 .02. 2026 ob  22: 45
10
Žal se Izola vse od leta 2004 ali pa še prej, vrti v krogu raznoraznih interesov ter lobijev, ki želijo k lončku pristaviti vsak svoj košček. Žal je razvoj občine močno zastal po hitri in uničujoči pri(h)vatizaciji, ki je na kolena spravil ponos našega gospodarstva Mehanotehniko, Malo Opremo I. in II, Ribo, Argo, Stavbenik, IMP in seveda, vse tista mala podjetja ter podjetnike, ki so sodelovali z njimi. Pa seveda, da bse njihove družine ne pozabimo, pa ribiče, ki so morali preiti v s.p., kot obliko gospodarskega delovanja...Da so bile razmere še toliko hujše, je vse to sovpadalo s propadom Istrabenza, Tomosa, Cimosa, za kar pa očitno nismo bili niti pripravljeni in niti tega nismo pričakovali. Ko je bila Izola v rezcvetu so prihajali iz različnih krajev v službo, bodisi iz Pirana, Kopra, Lucije, Krasa in Brkinov, tudi po 7000 delavcev dnevno, koliko pa jih pride v službo danes?



Narodni dohodek na prebivalca:

1. Ljubljana Center - 50.367 K din

2. Velenje - 32.799

3. Maribor Tezno - 28.830

4. Ljubljana Bežigrad - 26.049

5. Celje - 25.130

6. Ribnica - 25.039

7. Ljubljana Šiška - 23.864

8. Novo Mesto - 23.781

9. Metlika - 23.185

10. Izola - 22.372

11. Nova Gorica - 20.667

12. Krško - 20.064

13. Koper - 19.998

14. Kamnik - 19.992

15. Ljubljana Moste Polje - 19.918

16. Maribor Rotovž - 19.740

17. Trbovlje - 19.735

18. Maribor Pobrežje - 19.476

19. Škofja Loka - 19.414

20. Tržič - 18.845

21. Kranj - 18.275

22. Sežana - 17.819

23. Idrija - 17.642

24. Slovenske Konjice - 17.542

25. Žalec - 17.375

26. Maribor Ruše - 16.898

27. Cerknica - 16.863

28. Piran - 16.740

Vir: Mandrač



Najbolj podcenjena destinacija v Evropi

Popotniški portal TimeOut je objavil članek o Izoli, ki so jo razglasili za najbolj podcenjeno destinacijo v Evropi. "To mestece je pogosto spregledano zaradi bolj znanih turističnih točk, kot sta Blejsko jezero in Ljubljana," so zapisali in dodali, da je po njihovem mnenju Izola kraj, "kje slovenska obala najbolj zablesti".

Izola je po njihovem mnenju idealna izbira za vse, ki si želijo tihega in umirjenega oddiha. "Tempo življenja je v tem čudovitem ribiškem kraju nedvomno počasnejši," so zapisali, "tam se boste sprostili in pozabili na stres vsakdanjika."

Naše obmorsko mesto so opisali kot "polno beneške elegance z ozkimi, zavitimi ulicami, ki skrivajo simpatične lokale, romantične restavracije in prizore vsakdanjega življenja, ki so z bolj znanih destinacij že izginili".

Ob Izoli, ki so jo postavili na prvo mesto najbolj podcenjenih evropskih destinacij, so izpostavili še mestece Machynlleth v Walesu in Tilburg na Danskem.

17.oktober 2025



"Majhni dolgovi ubogega človeka povzročajo mnogo hrupa, gromozanski dolgovi države pa rastejo tiho in nemo."

(Stara modrost)