"Naša stranka se je zavestno odločila za pot konstruktivnega političnega delovanja," so zapisali. Namesto da bi zgolj nasprotovali in iskali razloge za blokado, kar je po njihovem mnenju pogosta praksa v slovenski politiki, so prevzeli odgovornost in pripravili zakonodajne rešitve. "Vprašanje referenduma v tem primeru vidimo kot nepotrebno politizacijo. Zakon, ki smo ga pripravili, je rezultat odgovorne presoje in strokovnega dela, usmerjenega v izboljšanje stanja, in bi moral biti sprejet čim prej, da lahko začne učinkovati," so še dodali.

Nasprotno ocenjujejo v Levici, kjer menijo, da interventni zakon, o katerem bo DZ odločal v ponedeljek, prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo. Proti njemu bodo uporabili vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum, je napovedal sokoordinator Levice Luka Mesec. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo referendum podprla tudi stranka Resnica. "Če so konsistentni, bodo to podprli," je dejal.

V Levici menijo, da je nezaslišano, da se tak zakon, ki prinaša več kot eno milijardo evrov javnofinančnih posledic in korenite posege v temeljne družbene podsisteme, kot sta pokojninski sistem ali pravica do zaposlitve, sprejema brez socialnega dialoga ter brez javnega ali vladnega posvetovanja. Po Mesčevih besedah predlog "ukinja številne pridobitve odhajajoče vlade".

Mesec verjame, da tudi Svoboda in SD, s katerima se, kot kaže, selijo v opozicijo, ne bosta imeli težav s podporo posvetovalnemu referendumu.

Predsednik SD Matjaž Han, ki je sicer opozoril na hitenje pri sprejemanju zakona, danes temu predlogu ni nakazal naklonjenosti. Po njegovih besedah bi posvetovalni referendum prinesel predvsem zavlačevanje, saj nima teže za politično usmeritev. Sam zato ni naklonjen "nagajanju", a priznava, da glede na parlamentarno večino drugega orodja kot opozarjanje nimajo.

Interventni omnibus zakon so poleg predlagateljev v prvem branju podprli tudi v SDS, za drugo obravnavo pa so napovedali nekaj popravkov. Zakon prinaša več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter ugodnejšo obravnavo predvsem malega gospodarstva.