V Glasu ljudstva so v zadnjih mesecih izpeljali širok in odprt participativen proces, v katerem so zbirali predloge ljudi in civilnodružbenih organizacij za dobrobit ljudi in okolja. Zbrali so 774 predlogov, iz katerih so oblikovali 42 ključnih zahtev civilne družbe z vseh družbenih področij in jih 28. januarja poslali vsem registriranim političnim strankam ter jih povabili, naj se do njih opredelijo.

Nekatere stranke so odgovorile, da na volitvah ne nameravajo kandidirati, številne se na vabilo niso odzvale, nekatere pa so sodelovanje zavrnile. V NSi in Demokratih so se odločili, da v postopku ne bodo sodelovali, v SDS pa so pojasnili, da na vprašanja odgovarjajo šele po 22. februarju. Med novinarsko konferenco so v iniciativi prejeli tudi odgovore Socialnih demokratov, ki bodo vključeni v nadaljnje analize in predvolilni kviz. Stranka Resni.ca je odgovore obljubila, vendar jih še ni posredovala.

Kot je pojasnil Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, so se po doslej analiziranih odgovorih za najbolj kontroverzne pokazale zahteve po neodvisnem regulatorju za medije, podružbljenju javnega potniškega prometa, zavezujočem referendumu o članstvu v Natu, usklajevanju rasti minimalne plače z gospodarsko rastjo ter določitvi zgornje meje cen storitev v zasebnem zdravstvu.

Na novinarski konferenci so svoja stališča predstavili tudi predstavniki strank in list, ki so posredovale odgovore.

V Levici in Vesni, ki na volitve odhajata s skupno listo, poudarjajo krepitev socialne države, delavske pravice, socialno pravičen zeleni prehod ter ohranitev miru in demokracije. "Vse te politike so zajete tudi v našem skupnem programu," je poudarila Nataša Sukič iz Levice. Urša Zgojznik iz Vesne je izpostavila pomen civilne družbe kot temelja demokracije.

V Gibanju Svoboda po besedah poslanke Tereze Novak delijo z iniciativo skupne vrednote, med njimi socialno državo, spoštovanje človekovih pravic, dostopna stanovanja in zagovorništvo miru. "Mislim, da smo v tem mandatu skupaj naredili zelo veliko na tem področju in to želimo tudi nadaljevati," je poudarila. Izpostavila je tudi uspešen socialni dialog ter pokojninsko, zdravstveno in plačno reformo.

V stranki Prerod zaveze jemljejo resno, je poudaril Klemen Grošelj. Stranka bo gradila na petih stebrih, med njimi na delujočem javnem sistemu, konkurenčnem gospodarstvu, varnosti in odpornosti ter stabilnih in preglednih javnih financah. V tem tednu bodo predstavili tudi svoj program.

Za skupen nastop sta se povezali tudi stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij. Po besedah Nejca Škofa podpirajo velik del zahtev, med drugim vladavino prava, večjo preglednost zakonodaje, zaščito človekovih pravic, neodvisne medije, dostopno zdravstvo, pravično plačilo za delo, urejen najemni trg in socialno pravičen zeleni prehod. Zavzemajo se tudi za dostojno delo, večjo zaščito prekarnih delavcev, dostopnost stanovanj in omejevanje špekulacij z nepremičninami.

V skupni listi Alternativa za Slovenijo (Nič od tega, Stranka za zdravo družbo, Društvo za trajnostni razvoj Slovenije, Gibanje Naprej in del članstva Civilne iniciative za upokojence) poudarjajo pomen dialoga med politiko in civilno družbo. "Brez dialoga in sodelovanja med politiko in civilno družbo se bojimo, da ne bo ne rešitev ne politične stabilnosti v Sloveniji," je poudaril Boris Žulj.

V stranki Mi, socialisti po besedah Pike Kristan brezpogojno stojijo na strani miru, socialne pravičnosti in dostojanstva ljudi. "To je danes pomembneje kot kadarkoli, ko se kot država od teh vrednot vse bolj oddaljujemo," je poudarila.

V Piratski stranki se strinjajo s približno 80 odstotki zahtev. Posebej izpostavljajo pomen digitalne varnosti, digitalne suverenosti države ter vprašanje odnosa države do umetne inteligence.

V iniciativi so poudarili, da bodo tudi naknadno prejeti odgovori in neodzivnost strank vključeni v predvolilni kviz, ki bo predvidoma 20. februarja dostopen na spletni strani izvoli.si.